Koga se boji uprava ljubljanske Olimpije?

Foto: Jure Banfi

Kriza ljubljanske Olimpije traja in traja. Ne le to, postaja tudi vse bolj globoka. Potem ko so zmaji poleti ekspresno izpadli iz Evrope, jim zdaj grozi, da se vanjo skozi prvenstvo niti ne bodo uvrstili. Klubska uprava vztrajno menja trenerje, krivdo prelaga na igralce, predvsem pa se zavija v molk. Posledica? Olimpija je zavila v slepo ulico apatije.

V tej sezoni so nogometaši Olimpije v vseh tekmovanjih odigrali že dvaindvajset tekem. V tem obdobju so Ljubljančane s klopi vodili štirje trenerji in nihče ni zmagal več kot trikrat. Najuspešnejši je Jorge Simao, ki je nanizal zmage proti Muri, Inter Escaldesu in Aluminiju, od takrat naprej je Olimpija v nizu dobila le še tekmi proti Domžalam (Senzen) in Egnatii (Van de Looi) ter Domžalam v pokalu in Muri (Bessone).

Posledice hude krize Olimpije so vidne na igrišču in na tribunah. Zmaji so na trinajstih tekmah nove sezone Prve lige Telemach zmogli le pet zmag in so na petem mestu prvenstvene lestvice, ki v naslednji sezoni sploh ne zagotavlja nastopov v evropskih tekmovanjih. Tudi obisk navijačev, še posebej v primerjavi z uspešnimi obdobji lanske sezone, hitro pada. Povedano drugače, Olimpija na vseh nivojih postaja nezanimiva. In to bi moral biti razlog za alarm.

Kdaj bo na tekmi Olimpije znova polna vsaj ‘C tribuna’ Stožic, ki je v lanski sezoni nekajkrat pokala po šivih? Foto: Aleš Fevžer

‘Silenzo stampa’ ali tišina, ki nekomu ustreza

Kdo bo prevzel krivdo za nastalo situacijo? Dvakrat se je ta krivda v nekaj mesecih nove sezone že prevalila na trenerje, vmes ja predsednik Adam Delius tudi javno okrcal nogometaše, da ob dobrih plačah na igrišču dajejo premalo. Klubska uprava pa, ki je vlekla vse napačne poteze, s katerimi je lanska super uspešna sezona padla v prepad, se je zdaj enostavno zavila v popoln molk. Ob mlačni slovenski nogometni javnosti, ko si lahko le predstavljamo, kakšen medijski pogrom bi nad vodstvom Olimpije naredili recimo mediji na sosednjem Hrvaškem, ljubljanska zasedba tone v apatijo.

Direktor Igor Barišić, ki v obdobju uspehov išče vsak košček medijske pozornosti, ni (razen za izbrana medija) na voljo za intervjuje. Sportklubovo prošnjo je nedavno odpravil s pojasnilom, da je v tujini, kolegom z Ekipe pa je dan pred že dogovorjenim intervjujem sporočil, da ne bo na voljo. Edini, ki tu in tam pojasni situacijo, ostaja predsednik Adam Delius. Tudi športni direktor Goran Boromisa se je povlekel povsem v ozadje delovanja kluba.

boromisa delius — Goran Boromisa in Adam Delius. Foto: Jure Banfi

Vprašanja, kakšna je strategija reševanja Olimpije iz nastale situacije, kaj bo treba spremeniti in kakšni so koraki, s katerimi vodstvo načrtuje lepšo prihodnost, ostajajo neodgovorjena. No, če kdo sreča koga iz uprave ljubljanskega kluba, naj ga vpraša tudi, kam sta denimo izginila Reda Boultam in Jordi Govea, ki sta še vedno pod pogodbo z Olimpijo, a že nekaj časa nista več del kluba.

Klubski veljaki pa so včeraj povlekli še eno ne ravno najbolj posrečeno potezo, ko so kar sredi dne odpovedali večerno gostovanje nogometaša Olimpije Jošta Urbančiča v nogometni oddaji Pod prečko. Gostovanje je bilo dogovorjeno pred tednom dni, ko so se za predstavo proti Celju zmaji naposlušali pohval, toda poraz z Domžalami je znova vse postavil na glavo. Klubska uprava je tako nogometašu, ki tekme, ker si pri Olimpiji očitno res nočejo priznati, da Alex Blanco ne more igrati na položaju bočnega branilca, niti ni igral, ‘pet pred dvanajsto’ prepovedala prihod v Sportklubov studio.

Olimpija mora ostati pomembna nogometa tema!

Očitno je pač tako, da klubski upravi stanje miru, tišine in splošnega nezanimanja za dogajanje v zmajevem gnezdu povsem ustreza. Je pa res, da bo Olimpija v takšnem okolju težje prodajala igralce, kar je bil poleg Evrope (katere perspektiva je vse manjša) glavni vir financiranja kluba.

Brez močne in zanimive Olimpije, ob tako ali tako ljudem vse bolj oddaljenemu Mariboru, lahko le sanjamo o tem, da bi nogomet v Sloveniji postal pomembna športna, kaj šele družbena tema. Z vsem dolžnim spoštovanjem do Celjanov, ki postavljajo povsem nove standarde in mejnike klubske zgodovine ter v marsičem spreminjajo slovenski pogled na nogomet.

No, so pa v teh dneh klubski veljaki Olimpije vendarle opravili vsaj higienski minimum in nogometašem končno izplačali zaslužene premije, ki so jim pripadale po osvojenem naslovu državnega prvaka v lanski sezoni. Pravilna poteza? Zagotovo. Prepozna? Prav tako.

Če jim postaja vseeno za to, kakšno je ogledalo kluba v javnosti, medijih in predvsem pri navijačih, potem bi aktualno vodstvo Olimpije moralo začeti razmišljati o tem, da v dobro prihodnosti aktualnih državnih prvakov enostavno proda klub.